Kunšperski vrh (Brezovec) 1336 m,
Lepenatka 1426 m
udeleženci: Jana, Marjan, Tomaž, Paz
trajanje: 5h 15 min
višinska rzlika: 950 m
dolžina: 11 km
Zaradi slabega vremena smo spet izbrali "rezervno" turo. Odločili smo se za Lepenatko, a po precej neobičajnem pristopu, iz Podvolovjeka mimo slapa Cuc.
Izhodišče smo imeli malo naprej od turistične kmetije Rihar. V urbariju iz leta 1426 je zapisano ime Reicher, kar pomeni bogataš. Pod mostom ki povezuje cesto s kmetijo je žveplen izvir, ki ga je po poplavah leta 1990 težko opaziti, se ga pa zavoha po značilnem vonju po gnilih jajcih.
Na začetku ture je bilo megleno z rahlim sneženjem. Namesto po markirani poti levo od potoka smo jo ubrali desno, ker se menda bolje vidi spodnji slap. Morda se ga res vidi bolje, a nato sledi lomastenje strmo navzgor na levo stran nazaj na pot. A pri prvi brvi smo šli spet desno, markirana por namreč ne pripelje do zgornjega slapa.
Tako smo prišli do 60 meterskega slapišča z navišjim slapom, visokim 23 m. Nadaljevali smo naprej in nad slapom ignorirali priključek na markirano pot. Kaj hitro je naše poti zmanjkalo in hodili smo na pamet po bregu, kjer se je dalo slutiti stezico in tudi obledele oznake s krogci smo kmalu našli na drevesih.
Čez čas smo prišli do kolovoza, po njem smo nadaljevali desno proti sedlu med Malim Rogatcem in Kunšperskim vrhom. Račun se nam ni izšel, ker smo v nekem razcepu šli na napačen kolovoz in prišli na markirano pot Črnivec - Lepenatka pod Kunšperskim vrhom.
Mali Rogatec smo tako izpustili in skočili samo na Kunšperski vrh in nato nazaj na markirano pot in po njej na Lepenatko.
Sicer lep razglednik je nam ponudil razgled le do bližnjih dreves, vse ostalo je bilo v megli. Sestopili smo na sedlo Kal in si pri bivaku na Kalu privoščili malico.
Sestopili smo pod sedlo in iskali kolovoz, ki nas bo popeljal do markirane poti v dolino. Kolovoz smo kmalu našli, markirano pot, ki se odcepi od njega pa tudi. Po kakšnih 10 minutah sestopa po markirani poti smo prišli do Riherske hojke, 250 let stare jelke z obsegom 560 cm.
Sestopili smo do izhodišča in se na poti domu ustavili še na Črnivcu na analizi ture. No bolj je bil to ogled skokov v Almatiju, z novo zmago Petra Prevca in razlago komentatorja po povratku na vrh: Ni bil najboljši na Planetu, morda pa je najboljši na svetu.
Spisal Tomaž
Zaradi slabega vremena smo spet izbrali "rezervno" turo. Odločili smo se za Lepenatko, a po precej neobičajnem pristopu, iz Podvolovjeka mimo slapa Cuc.
Sestopili smo pod sedlo in iskali kolovoz, ki nas bo popeljal do markirane poti v dolino. Kolovoz smo kmalu našli, markirano pot, ki se odcepi od njega pa tudi. Po kakšnih 10 minutah sestopa po markirani poti smo prišli do Riherske hojke, 250 let stare jelke z obsegom 560 cm.
Ni komentarjev:
Objavite komentar