Počimunih / Monte Pisimoni, 9.10.2021

Počimunih / Monte Pisimoni 1880 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Stojan, Nevenka, Klavdija, Tomaž, Deja, Matjaž, Ivanka
trajanje: 9 h 25 min
višinska razlika: cca 1.600 m
dolžina: 13 km


V septembru je bila planira tura goriške skupine na Große Sandspitze je bila najprej zaradi bolezni, nato pa še zaradi vremena prestavljena.

V tretjem terminu nam jo je spet zagodlo vreme, saj je pobelilo visokogorje. To je pomenilo, da na Sandspitze ne moremo. Odločili smo se za kopno turo v Karnijskih Alpah.

Izbran je bil Monte Pisimoni, po slovensko Počimunih. Plan je bil, da ponovimo krožno turo iz leta 2013. Ob 4:30 smo se odpeljali izpred društva in se čez nekaj minut vrnili po pozabljenega udeleženca.

Po kavi na OMV Radovljica smo se odpeljali v Italijo in se za Trbižem usmerili na staro cesto po Kanalski dolini. Kmalu za Klužami / Chiusaforte smo zavili desno v breg in se skozi vasico Roveredo pripeljali do našega izhodišča, vasice Ovedasso.

V vasici smo začeli s turo in se po asfaltni cesti vzpeli do gospodarskega poslopja, kjer se začne pot 423,  Alta Via CAI Moggio. Od gospodarskega poslopja je prihajalo mijavkanje in kmalu se nam je pridružila črna muca.

Nadaljevali smo s turo, misleč, da bo kmalu obupala in se obrnila. A muca je kar vztrajala in hodila z nami in vmes mijavkala. Le do kje bo šel z nami tale Giovanni, kot smo jo poimenovali. Šele kaseje smo preverili spol in ugotovili, da gre za samico in jo preimenovali v Giovanna.

Pot na Počimunih postane po nekaj sto višinskih metrih zelo atraktivna, saj preči veličastno grapo, nato pa gre po naravnih prehodih proti vrhu.

Imeli smo lep sončen dan in izredne razglede po okolici. Ker nam ime Giovanna ni šlo preveč v uho, smo ime poslovenili v Ivanka.

Ivanka je kar dobro hodila, vmes smo jo malo nosili, čeprav ni prav dolgo zdržala na nahrbtniku. Ukvarjanje z Ivanko nam je vzelo nekaj več časa kot bi ga potrebovali sicer.

A nič zato, lepo nam je popestrila izlet. Že prej smo zaradi malo slabšega počutja krog čez Monte Crostis opustili. Sedaj, ko je šla Ivanka z nami proti vrhu pa sploh ni bilo več dileme, delali bomo krajši krog.

Spustili smo se do sedla Vidus in zavili na pot 450, ki gre do vasice Roveredo. Ta krog je precej manjši od tistega, ki gre čez Monte Crostis. A že ta krog je bil kar velik in Ivanka je bila počasi zelo utrujena.

Ko smo prišli do ceste med Roveredom in Ovedassom smo jo morali nositi. Odložili smo jo v Ovedassu, pri gospodarskem poslopju, kjer se nam je pridružila.

Mi pa smo se odpeljali v Kluže na pijačo in nato v Kransko Goro na analizo ture. Lep dan smo preživeli, Ivanka pa nam je zelo lepo popestrila turo. Kakšen lokalen pes je že šel kdaj z nami v hribe, tole z mačko pa je verjetno enkratno in neponovljivo.

Spisal Tomaž

Fotografije Tomaž

Fotografije Matjaž

Fotografije Deja

 Relive

Ni komentarjev:

Objavite komentar