Voluharski potopisi: Hochstein, 21. 12. 2024

Hochsteinhütte 2023 m,
Hochstein 2057 m

udeleženci: Dejan, Tatjana, Andreja, Marko, Marjan, Anka, Damijana, Alenka, Tomaž, Matjaž, Mateja
hoje s počitki: 7 ur 45 min
višinska razlika: 1350 m
dolžina: 16 km

V soboto, 21. decembra smo se podali v avstrijske Visoke Ture, natančneje v njihov del Villgratner Berge, na vrh Hochstein (2057 m), ki dominira nad avstrijskim mestom Lienz.

Zbrali smo se ob 5:00 uri na parkirišču pri Kaval. Po gorenjski avtocesti in skozi Karavanški predor smo se namenili po Dravski dolini do mesta Lienz, ki je upravno središče istoimenskega okraja, ki obsega celotno Vzhodno Tirolsko.

Le-ta je ločena od glavnega dela Severne Tirolske (Južno Tirolsko pa posedujejo Italijani). Mesto leži na sotočju rek Isel in Drave. Lienz slovi tudi kot zimsko smučarsko središče. Nad njim se pnejo proge, ki so predvsem namenjene družinam.

A smučišče Hochstein je »pravo« smučišče. Z vrha se spušča ena najdaljših in najboljših prog v Alpah - na njej prirejajo tudi FIS tekme svetovnega pokala in premaga 1200 višinskih metrov.

S turo smo začeli v kraju Leisach, par kilometrov zahodneje od Lienza dobrih sedemsto metov nad morjem. Sonce se je še skrivalo za Lienškimi Dolomiti, mraz nas je grizel v prste in nosove, zato smo jo, dobro otovorjeni z vso zimsko opremo, kar urno ubrali po gozdni cesti navzgor.

Kmalu pridemo do ženske FIS proge, ki se vije po jugovzhodnih pobočjih gore. Snega je bilo na začetku malo, morda do polovice čevlja. Z višino se je odeja sicer večala, a naše krplje (z izjemo enega para) so ostale na nahrbtnikih.

Zaradi preskromnih decembrskih snežnih padavin je bilo še zaprto tudi smučišče. Sledili smo nekaj, zasneženi cesti podobnega in si privoščili prvi postanek na planini Sternalm na višini 1500 metrov.

Do tu se iz Lienza lahko pripeljete s prastaro dvosedežnico. Nižje, do višine tisoč metrov se iz mesta smučarji pripeljejo z najmodernejšo kabinsko dvosedežnico, a mi je žal nismo videli.

Pri koči na planini, kjer se v smučarski sezoni lahko tudi okrepčamo, smo prestopili progo in s hojo nadaljevali po njeni desni strani. Nekje na poti nas je ulovila tetka zima (ob 10.21 tega dne).

Ni nam segla preveč do živega, saj nas je steza, ki nas je vodila vedno strmeje navzgor, kar dobro grela. Pomagal je tudi sonček in široko razgledovanje na prekrasne gore okrog nas.

Dosegli smo zgornjo postajo tudi retro vlečnice, kjer je v bližini start FIS tekme. Za prave ljubitelje gora Hochstein hrani še eno poslastico, to je koča (žal še zaprta) Hochsteinhütte (2023 m), skoraj na vrhu gore.

Do nje ni mogoče z žičnico, do nje morajo peš tudi smučarji. Do velikega križa na vrhu našega cilja Hochsteina, je od nje le še petnajst minut.

Že od koče, še bolj pa z vrha se ponuja fantastičen 360-stopinjski razgled na doline Pustertal, Isel, na samo mesto Lienz in na cel 360 stopinjski venec gora nad njimi.

Potihoma planirani in močno želeni vrh Böses Weibele (2521 m) nam danes ni bil dosegljiv. Do Hochsteina smo porabili dobrih pet ur, a čakala nas je še malica in povratek in vse to smo morali »zbasati« v najkrajši dan v letu.

Nismo se odrekli počitku in malici ob zaprti koči. Ekspresni spust smo opravili kar po trasi pod vlečnico in pod planino Sternalm po FIS progi. Ko je le-ta zavila proti mestu Lienz, smo se mi spet priključili jutranji cesti in nadaljevali do kraja Leisach.

Bilo je uživaško in zabavno, predvsem pa hitro. Pred temo smo bili na izhodišču. Analizo ture smo opravili v že večkrat obiskani piceriji La Gondola nasproti železniške postaje v Lienzu.

In ker do starega središča mesta nismo imeli več kot dva koraka, smo obiskali še njegov adventni sejem. V prijetnem ambientu smo popili še eno kuhano vino in se, razen voznikov, speči čez dve uri znašli na parkirišču pred Kavalom v Ljubljani.