Bergdoktorhaus 850 m,
Anton Karg Haus 829 m,
Hans Berger Haus 936 m,
Kleine Halt 2.116 m,
Gamshalt 2.291 m,
Ellmauer Halt 2.344 m,
Unteres Gamskarköpfl 1.975 m,
Gamskarköpfl 2.040 m,
Sonneck 2.260 m
udeleženci: Sabina, Nina, Matej, Jana, Marjan, Maks, Leopold, Sašo, Maja, Nevenka, Tomaž, Ivan
skupno trajanje: 27 h
skupna višinska razlika: cca 4.150 m
skupna dolžina: cca 55 km
Ko smo se
leta 2013 na poti na Bettelwurf pripeljali v z zelenimi hribi obdani Kitzbühel, nam je prvič v oči padlo skalno gorovje v daljavi na severu.
To je majhna alpska skupina Kaisergebirge, ki se deli na dve podskupini, nižjo Zahmen Kaiser in višjo ter bolj znano Wilder Kaiser. In sem smo bili namenjeni tokrat.
Wilder Kaiser je tudi gorska kulisa za nadaljevanko Gorski zdravnik. Tako smo se na poti proti Kufsteinu ustavili še v Ellmau, da si pogledamo prizorišče nadaljevanke.
V samem Ellmau sicer ni nobenih lokacij, malo nad vasico pa je ordinacija gorskega zdravnika, kjer vas pričakajo gneča, kartonasti dr. Gruber in malce kičasti spominki.
Mi smo se sprehodili še malo višje, kjer se odpirajo res lepi razgledi na Wilder Kaiser. Videla sta se tudi dva naša cilja, Ellmauer Halt in Sonneck.
Vrnili smo se v Ellmau in se zapeljali še v vasico Going am Wilden Kaiser, pogledat zunanje lokacije gorskega zdravnika. Gostilna Wilder Kaiser ni obratovala, lastnica pa je le kartonasta.
Odpeljali smo se naprej, do našega izhodišča, mesteca Kufstein. Parkirali smo na obrobju in si oprtali težke nahrbtnike. Čakalo nas je dve uri in pol hoje po dolini Kaiser, do naših koč.
Imeli smo namreč dve, 10 nas je prenočevalo v koči Anton Karg Haus,
dva pa cca 100 m višje v koči cca Hans Berger Haus.
Zjutraj nas je čakala najdaljša tura izleta. Deseterica nas je odšla do zgornje koče po preostala dva. Nismo pobrali le niju, ampak tudi krajšo ploho in tako smo v zgornji koči malo vedrili.
Dež je hitro ponehal in ko smo v temi našli še pravo pot, se je začel pohod proti sedlu, ki smo ga prejšnji večer zaradi rahle podobnosti krstili za Kamniško sedlo.
Tri urice smo rabili do nekakšnega vmesnega sedla, kjer je bil vstop v ferato Kaiserschützen, ki je težavnosti do C. Sprva sledi lažji del do grape po kateri smo prišli med vrhova Kleine Halt in Gamshalt.
Najprej smo skočili na Kleine Halt. Tisti dež od zjutraj je bil že zdavnaj zgodovina in sedaj smo se kopali v soncu.
Sestopili smo nazaj do razcepa in po težjem delu ferate nadaljevali pod stenami Gamshalta in tako prišli na drugo stran gore na sedlo med Gamshaltom in Ellmauer Haltom.
Najprej skok na Gamshalt in potem še na glavni cilj dneva Ellmauer Halt. Ta je z 2.344 m najvišji vrh Wilder Kaiser in tako tudi celotne skupine Kaisergebirge.
Na vrhu je bila kar gneča, saj na vrh pripelje tudi pot iz Ellmaua, oziroma planine Wochenbrunner nad njim. Zaradi gneče sploh nismo prišli do slikanja s križem in smo gasilsko naredili na skala nasproti njega.
Tudi mi smo sestopili na drugo stran iz katere so prihajale množice, saj je zgornji del skupen z našo krožno potjo. Gre za ferato Gamsängersteig težavnosti B/C, ki se konča pri našem razcepu.
Na odcepu smo zavili proti sedlu Rote - Rinn in od tam sestopali po zoprnem grušču, vse do prijetnejšega melišča.
Po melišču smo kmalu prišli do jutranjega odcepa v ferato in s tem zaključili krožni del ture.
Le še sestop do koč nas je čakal, vleklo se je in vleklo do piva v zgornji koči. Tu smo naredili načrt za naslednji dan.
Zaradi težav z roko sta se spontano formirali dve skupini, ena za v težjo ferato in ena za normalko na Sonneck
Kar je bilo kar pametno. Že po težavnosti današnje ferate smo sklepali, da bodo težki odseki več kot samo D.
Tako smo naslednje jutro vsi skupaj startali od spodnje koče. Dobri
dve uri smo rabili do vstopa v ferato Kufsteiner. Šesterica se je opremila in vstopila v ferato, druga šesterica pa je krenila po normalki.
Ferata se konča na Unteres Gamskarköpfl, mormalka pa gre okoli na drugo stran in potem naprej na Gamskarköpfl, kjer smo zagledali naše kako se pnejo navpično, če ne celo previsno po ferati.
Mi smo nadaljevali naprej in po štiri urah in pol prilezli na vrh Sonnecka in malo pred tem videli naše na vrhu Unteres Gamskarköpfla.
Kmalu so sestopili in tudi mi smo jim sledili, ter med potjo ugotovili, kako hitro se človek izgubi v hribih brez vodnika.
Vsi skupaj smo se spet dobili v koči Anton Karg Haus, kjer so prva skupina povedala, da v ferati ni bilo heca. D+ so rekli za najtežja mesta, če ne celo mali e.
Nato smo spakirali vso kramo, ki smo jo pustili v koči, malo pomalicali in imeli krajšo slovesnost, ker se je nekomu bližal jubilej.
In potem malo mučen sestop do Kufsteina, sestop, ki gre tri četrt časa rahlo navkreber in na koncu po strmih stopnicah priletiš v nevihti v Kufstein.
Zadnje pol ure je namreč grmelo in potem zadnjih 5 minut lilo kot iz škafa. Ampak, saj je bilo v programu, da bo v nedeljo ob sestopu najbrž dež, tako da nekih pritožb ni bilo.
Še vožnja v Ljubljano in zaključek izleta. Spet nam je uspel presežek.
Spisal Tomaž
Vrh se nahaja nad Špitalom ob Dravi in je dobro viden že z avtoceste, ko se bližamo Špitalu. Tu je tudi začetek Visokih Tur.
Parkirali smo malo nad vasico Altersberg na višini 1.100 m. Po gozdni cesti gre pot 564 in po njej smo vijugali vse do koče Bergfriedhütte na višini 1.780 m.
Sprva po isti poti in povsem južnem snegu do odcepa za kočo. Od pa naprej kar po grebenu. Spotoma smo pobrali še skoraj dvatisočak Steinkopf.
