Kamniški vrh 1259 m,
Planjava 1251 m,
Kržišče 1658 m
udeleženci: Tomaž, Deja, Antonija, Klavdija, Nevenka, Ana, Matjaž, Marko, Viktor, Janez
trajanje: 5 h 45 min
višinska razlika: 1.280 m
dolžina: 13,6 km
Za letošnjo prvomajsko turo smo izbrali domače gore Kamniški vrh, Veliki Zvoh in Krvavec. Vremenska napoved je bila slaba, saj naj bi že dopoldne deževalo, obetali so tudi nevihte.
Kljub temu smo se odpravili, računali pa smo na to, da se bomo prilagodili vremenu. Za jutranjo kavo smo se ustavili v Kamniku, nato smo se odpeljali proti Strahovici, pred mostom s Kamniško Bistrico smo zaviliu levo v dolino Bistričice do odcepa za vas Slevo, kjer smo parkirali.
Dereze in cepin so ostali v avtomobilih, vzeli pa smo primerno zaščito proti padavinam. Četica desetih udeležencev nas je startala nekaj po sedmi uri. Takoj na začetku smo pogumno „ugriznili“ v hrib.
Ko smo zapustili gozd, je sledilo kratko prečenje, nato pa se je strmina spet povečala. Utihnili smo, zato pa nas je kukavica veselo pozdravljala s svojim ku-ku. Po zelo strmem gozdnaterm grebenu smo se vzpenjali proti prvemu vrhu.
Šele ko smo zapustili markirano stezo, ki pelje naprej na sedlo med Planjavo in Kamniškim vrhom, se je pot malo poravnala. Odcepili smo se desno po nemarkirani in manj uhojeni stezi. Skoraj ravninsko smo prečili do skalnatega grebena, nato pa zelo, zelo strmo proti vrhu.
Na koncu smo po nekoliko blažji strmini prišli na 1259 m visoki Kamniški vrh. Za nekaj čez 600 m višine smo porabili eno uro in pol. Na vsej poti, razen enega kratkega in enega malo daljšega prečenja, je šlo v ozkih ključih samo strmo navzgor.
Del poti, ki smo jo prehodili, se imenuje Strme senožeti. Ime je popolnoma upravičeno. V mokrem vremenu bi bila hoja tod zelo neugodna. Na vrhu je majhno zavetiušče s toplomerom, ki je kazal 4 stopinje. Zaradi vremena smo le malo predahnili.
Nadaljevali smo z rahlim spustom in vzponom na sosednjo Planjavo, 1251 m. Potem po grebenski poti gori, doli do planine Osredek in naprej po markirani poti za Krvavec. Spet smo zapustili markacije in po grebenu zelo strmo v ključih navzgor.
Tik pod vrhom je vendarle malo manj strmo, prišli smo ven iz gozda, do našega končnega cilja Kržišče na višini 1658 m, tudi z drugim imenom Pokovše. Za pot smo porabili 4 ure in 15 minut.
Kljub slabi vremenski napovedi nam je vreme dobro služilo, zato nismo hoteli izzivati usode in nadaljevati proti Krvavcu in Zvohu. Vzpon smo raje zaključili s pogledom na prazna krvavška smučišča in na vrhova, ki smo ju pustili za obisk kdaj drugič.
Krožni povratek je bil planiran proti Ambrožu pod Krvavcem. Prečili smo planino z množico cvetočih telohov. Tisti, ki so bili že dalj časa brez snega, so bili čisto rdeči, precej pa je bilo tudi belih, ker so šele pred nedavnim pogledali izpod snežne odeje.
Vsi pa rastejo v velikih šopih. Lepa slika, ki se je kar ne moreš nagledati. Kmalu zatem je na vrsti, tako kot pri vzponu, zelo strm spust do planine Jezerca, poterm do Ambroža na 1085 m.
Odtod zelo levo do naselja Klemenčevo in doline Bistričice do našega izhodišča. Na turi smom bili 5 ur in 45 minut. Na parkirišču so nekatere udeleženke in udeleženec postregli s slaščicami in pijačo.
Tako so zares popestrili uspešno turo in praznik 1. maj. Na povratku smo se ustavili še v vasi Županje njive, kjer je naša markacistka prevzela količke iz posebno odpornega lesa, potrebne za gorske stopničke. Ob tem smo izvedeli tudi marsikaj zanimivega s tega področja.
Postanek smo napravili še v Kamniku, kjer smo se poslovili od članov iz Celja in Škofje Loke. Medtem je že začelo močno deževati. Izkazalo se je, da smo s spremembo programa zadeli v polno.
Spisal Janez
Fotografije Tomaž
Fotografije Matjaž
Relive
