Kalški greben, Kalška gora, 14.8.2010

Kalški Greben, 2224 m
Velika Kalška gora, 2058 m 

udeleženci: Tomaž, Matic, Robert
trajanje: 9h 5min
višinska razlika: cca 1750 m

Končno dopust! Na žalost pa tudi “običajno dopustniško vreme”, nekaj sonca in veliko dežja. Kampiranje v Kobaridu smo tako prestavili za kak dan, toliko da “vreme k seb pride” in današnji izlet je bil neke vrste mašilo dni pred odhodom na daljše hribovsko potepanje.

Muhasto vreme je botrovalo zgodnjemu ustajanju in zboru “zdesetkane jate” planincev ob 5.00 h na običajni štartni točki pred Biljardnico Kaval.

Matic nas je odpeljal do jutranje kavice na Petrolov bencinski servis Voklo, od tam pa v smeri Jezerskega do vasi Podlebelca, naše izhodiščne točke.

Deset minut pred šesto uro smo se zapodili v hrib, zaradi silne vneme pa čez petnajst minut že iskali pravo pot. Vendar “kapo dol”! Naš certificirani vodnik je kiks rutinirano rešil in že smo jo mahali proti rahlo izpostavljenemu delu poti imenovanem Lojtra.

Zaradi od celonočnega dežja mokre trave in ostalega podrastja smo do kolen premočeni prišli na v oblak zavito planino Dolga njiva. Tu smo za trenutek postali in se odžejali. Med “brihtolanjem” o slabem vremenu je veter razgnal oblake in iz turobnega jutra je počasi nastajal krasen sončen dan.

Preko Škrbine in preko dolgega grebena nas je rahlo vzpenjajoča pot med ruševjem pripeljala do travnatih pobočij, naprej do skalnatega dela in ob 9.40 uri na vrh Kalškega Grebena. Tu smo si vzeli čas za malico in za uživanje ob prelepih razgledih na okoliško hribovje (Kočni, Grintovec, Skuto, Štruco, Brano, Planjavo, dolino Kamniške Bistrice …).

Pot nas je naprej, preko zanimivega plezalnega dela peljala na Kalško goro, naš drugi cilj. Tudi tu nas je prijetno martinčkanje na soncu in opazovanje okolice nenavadno dolgo zadržalo na vrhu. Vsega prijetnega je enkrat konec in tik preden bi “tri nepremičnine pognale korenine” nas iz zamaknjenosti predramijo besede “ej, a nebi mi pučas šli do Cojza, da namo pozni”. Avtorja zadnjega stavka ste sigurno uganili. Pa smo šli.

Po polurnem spustu smo že sedeli pred Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu, kjer smo ob pijači modrovali in primerjali plezanje po hribih za časa Jožeta Čopa s plezanjem današnjih dni.

Sledi je še spust v dolino mimo kmetije Suhadolnik in naprej po cesti do avtomobila parkiranega v vasi Podlebelca.

Krasen sončen dan, lepa krožna tura in dobra družba je bil tokratni recept za prijetno preživeto avgustovsko soboto.

Spisal Robi


Ni komentarjev:

Objava komentarja