Ojstrica, Planjava, 17.8.2010

Grintovci 2010, 2. dan

Ojstrica, 2350 m
Mala Ojstrica, 2017 m
Kocbekov dom na Korošici, 1808 m
Najvišji rob Zeleniških špic, 2127 m
Planjava, 2392 m
Kamniška koča na Kamniškem sedlu, 1864 m

udeleženca: Robert, Tomaž
trajanje: 7h 38min
višinska razlika: cca 1880 m vzpona, cca 1220 m spusta


Na najino srečo nama je prijazni oskrbnik posodil manjkajoče črke napisa za nagradno igro Laškega, tako da je bujenje in vstajanje ob 5:30 potekalo po ustaljenem redu, brez glavobola. Zunaj se je delal krasen sončen dan, v kuhinji pa pečena jajca s šunko, oboje, vreme in zajtrk, za prste obliznit.

Ob 6:40 sva se poslovila od prijaznih gostiteljev in se odpravila proti Ojstrici, najinemu današnemu prvemu cilju. Vrh sva nameravala osvojiti po malce bolj zračni Kopinškovi poti. Na Škrbini (1792 m) sva pospravila palice, si nadela rokavice in čelade ter se zapodila v s soncem obsijane skale. Po dobri uri plezanja sva ob 9:20 prisopihala na vrh.

Zaradi precej močnega vetra in nič kaj prijaznih bližajočih se oblakov sva se kmalu odpravila na Malo Ojstrico, kjer sva pomalicala in se spustila do Kocbekovega doma na Korošici na čaj in posvet kako naprej. Ob pitju čaja in pogledovanju v oblačno nebo je padla odločitev, da jo mahneva v smeri Srebrnega sedla, Planjave in do koče na Kamniškem sedlu.

Pot do Srebrnega sedla je potekala sicer v sončnem vendar vetrovnem vremenu. Mimogrede sva obiskala Najvišji rob Zeleniških špic in se zapodila proti megleni Planjavi. Ob 14:20 sva končala današnjo turo v Kamniški koči na Kamniškem sedlu.

Tu velja omeniti še pripetljaj, ko sva se s Tomažem pred kočo preobuvala in so brhke planinke kazale v najini smeri in glasno komentirale češ kakšna megla se je spustila. Obzirno sem jim pojasnil, da to ni nobena megla temveč moj planinski prijatelj Tomaž. Nasmejane so jo mahnile v dolino, midva pa v kočo na zasluženo kosilo.

Potem pa sva nadaljevala z najino priljubljeno igro, zbiranje zamaškov za nagradno igro Laškega.

Spisal Robi

Ni komentarjev:

Objava komentarja