Grintovci 2010, 1.dan
Koča na Klemenči jami, 1208 m
Krofička, 2083 m
Travnik (Ute?), 2029 m
udeleženca: Robert, Tomaž
trajanje: 6h 20min
višinska razlika: cca 1450 m vzpona, cca 1080 m spusta
Vreme nam je pri planiranju letošnjega dopusta toliko ponagajalo, da smo morali Posočje zamenjati z Zgornjo Savinjsko dolino. Nato sta sodelovanje odpovedala še kolesarja, s katerima je prijetno delati načrte ob pijači, da pa bi to veljalo pa zgleda ne gre resno računati.
Z Robijem sva na hitro sestavila nov plan, prvi dan v Logarsko dolino, potem pa naokoli po Grintovcih in spanje po kočah. V nedeljo popoldan sva se zapeljala proti Logarski dolini.
Mimogrede sva en avto pustila v Kamniški Bistrici, za vsak slučaj, ob tem muhastem vremenu.
V Logarski sva se nastanila v Domu planincev, ki pa je bolj prijazen hotelček, kot pa planinska koča. Večer sva hitro zaključila, čakalo naju je zgodnje vstajanje in zajtrk v lastni režiji, kuhinja v domu začne z obratovanjem šele ob 8h.
Štart ture je bil direktno od doma. Oblaki so bili rdeči, kar zjutraj menda pomeni dež. Zagrizla sva v breg in bila v 40 minutah pri Koči na Klemernči jami na čaju in jutranjem kofetu.
Ker sva imela tu rezervirano spanje, je med srebanjem kofeta prišla oskrbnica Lenka vprašat na katero ime imava rezervacijo »A na Šarh?«, »Ne, na Šarc« sem ji odvrnil, »A tako, sem pa že mislila, da prihaja Pohorski bataljon« je hudomušno odvrnila.
Po kofetu sva nadaljevala proti Krofički, primarnemu cilju tega dne, še prej pa sva se ustavila pri najdebelejšem macesnu (Latinci mu pravijo
Larix decidua). Po fotografiranju z debeluhom sva bila nadaljevala s turo in bila po slabih treh urah od Doma planincev na vrhu Krofičke, kjer naju je pozdravil zoprn veter.
Malo sva si ogledovala greben proti Travniku a se v tem vremenu nisva odločila za prečenje. Sva pa v sestopu s Krofičke kmalu zavila z markirane poti na brezpotje proti Travniku. Višje sva naletela na lovsko stezo oziroma našel jo je vodnik s svojim izjemnim smislom za stezosledstvo.
Po tej stezi, ki je vsekana v rušje sva osvojila še drugi dvatisočak danes, Ute, kot sva mislila in kot pravi karta (Grintovci, 1:25:000). Dejansko pa se vrh imenuje Travnik, Ute pa naj bi bil greben.
Vrnila sva se po isti lovski stezici in valda, nekje nižje zašla v rušje. Ker je bilo do konca rušja le cca 20 metrov, sva pičila kar preko. Izkušeni vodnik je seveda naprej poslal Robija, ki se je zapletel in valjal po rušju. Saj bi mu pomagal pa sem imel preveč dela s fotoaparatom.
Ko sva se otresla rušja, sva bila hitro nazaj na markirani poti. Na ravnem hrbtu Puklovec sva zavila proti Strelovcu. Kmalu sva nad Logarsko dolino zagledala dežno zaveso in čez minutko je ploha dosegla tudi naju.
Ker do koče ni bilo dosti sva kar obrnila, ploho pa je tudi hitro odneslo na severovzhod. Malo sva kolebala kaj zdaj, dežurni prognostik je imel stalno zasedeno številko, zato sva se obrnila na Duleta, ki pa je na padavinskem radarju videl da se na severu pojavljajo plohe. Zato sva sklenila, da se spustiva nižje in se napotiva proti Plesnikovi dolini in morda od tam, če bo vreme napadeva Strelovec.
A ni hudič, čim sva zavila proti planini je zagrmelo in sklenila sva, da turo končava. Čaka naju še dva dni hoje in za danes sva tudi že dovolj opravila. Glavna težava te odločitve je bila, da sva bila v koči že pred eno popoldan, v koči pa 30 vrst rožic in znatne zaloge piva.
Od rožic sva poskusila le macesnovo gobo, potem pa začela z zbiranjem zamaškov za nagradno igro Laškega in do večera seveda zbrala vse črke. Vmes pa sva uživala ob dobri hrani v zelo prijazni koči.
Spisal Tomaž
Po tej stezi, ki je vsekana v rušje sva osvojila še drugi dvatisočak danes, Ute, kot sva mislila in kot pravi karta (Grintovci, 1:25:000). Dejansko pa se vrh imenuje Travnik, Ute pa naj bi bil greben.
Ni komentarjev:
Objavite komentar