Voluharski potopisi: Stogi, Škednjovec, 9. 8. 2016

Krsteniški Stog 1877 m,
Jezerski Stog 2040 m,
Eva 2019 m,
Adam 2012 m,
Jezerski Stog 2079 m,
Škednjovec 2309 m

udeleženci: Marjan, Nevenka, Slavko, Sašo, Tomaž
trajanje: 10 h
višinska razlika: cca 1600 m
dolžina: 17,8 km

Na dopustniški torek smo se po zelo dolgem času odpravili v Fužinske gore. Skok v bohinjski konec pomeni kavo Pri Cukiju v Bohinjski Bistrici in plačilo 10 evrov za parkiranje na planini Blato.

Od planine Blato smo najprej hodili v senčki in blatili google. Google je namreč pokazal skrajno ignoranco do uporabnikov in izklopil odlično delujočo Picaso ter nam podturil zmazek imenovan Google Photos.

Vse je šlo k vragu, geolokacije albumov in fotografij, sledilci in tisti, ki jim ti slediš, tekstovni opisi albumov in linki do fotografij na 400+ potopisih. Dobili pa smo neuporabno avtomatsko prepoznavo stvari in lokacij oziroma avtomatsko vohunjenje za uporabniki.

Skratka Google Photos alias Google Fiasco. Upam, da ima tudi avtomatsko prepoznavo naše jeze. Na planino Krstenico smo prišli v prav kičastem vremenu, nikjer oblačka.

Najprej smo skočili na Mali oziroma Krsteniški Stog. Čez Krsteniški preval smo nadaljevali na Jezerski Stog, naš prvi današnji dvatisočak.

Iz Jezerskega prevala smo se nekoliko spustili in poiskali prehod na Evo. Prehod se konča z dvema metroma dvojke ali malo čez, ven pa smo prilezli na travah malo pod od rušja kosmato Evo. Z Eve smo se sprehodili še do nekosmatega in nižjega Adama in nato na Prevalski Stog.

Do tu se je vreme že precej skvarilo, a ne toliko, da bi opustili naš primarni cilj. Iz Mišeljskega prevala smo prečili Škednjovec, gor po vzhodnem grebenu in dol po lažjem a bolj prepadnem zahodnem grebenu.

Tako smo odkljukali pet dvatisočakov in na sedlu sklenili, da je za danes dovolj. Vrh Hribaric smo pustili za kdaj drugič.

Triglav je bil namreč že povsem v oblakih in le še vprašanje časa je bilo kdaj se bo ulilo. Prek Lazovškega prevala smo se spustili na planino V Lazu in se ustavili na pivu pri Luciji.

Prijetno posedanje je prekinilo grmenje v daljavi in podvizali smo se proti izhodišču. Odnesli smo jo brez dežja, le nekaj kapelj smo ujeli. Po 10 urah smo se vrnili do avta in tako imeli parkiranje za evro na uro.