Šober / Monte Sciober Grande 1845 m,
Mali Grintavec 1926 m,
Veliki Grintavec 1943 m,
Vršič / Ursic di Raibl 1918 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Alenka, Marjan, Gašper, Marko, Marko, Andreja, Katja, Andreja, Damjana, Alenka, Deja
trajanje: 8 ur
višinska razlika: 1300 m
dolžina: 11,4 km
Odšli smo raziskovati brezpotni in samotni zahodni del Mangartske skupine. Naš primarni cilj je bil Veliki Grintavec. Nanj so možni pristopi iz treh smeri, iz Remšendola / Valromana, z Mangartske planine ali iz Jezerske doline.
Odločili smo se za slednjo varianto. Po jutranji kavi v Trbižu smo parkirali v Rablju / Cave del Predil. Med pripravo na pohod so nam pozdrav trobili celjski hribovski prijatelji, ki so se peljali mimo na tokrat ločeno turo.
Šli so na Veliko Bavho / Monte Robon (1980 m). Po pozdravih smo krenili po markirani poti 511 proti Vraški škrbini / Portella (1790 m).
Hodili smo po gozdu in po približno eni uri prišli do naravnega spomenika, 150 let stare jelke, visoke 32 m in z obsegom debla 4,7 m. Malo višje so ostanki planine od koder smo lahko videli ostenje Malega in Velikega Grintovca.
Dve uri smo potrebovali do Vraške škrbine. Naredil se je krasen sončen dan in že Vraška škrbina je ponudila čudovite razglede. Ker smo imeli dovolj časa smo najprej skočili na Šober / Monte Sciober Grande.
Tega smo obiskali že leta 2017, takrat iz Remšendola. Po uživanju v razgledih smo se vrnili na Vraško škrbino in od tu nadaljevali po neoznačeni stezici čez zanimiv spodmol.
Na sedlu smo dosegli slovensko-italijansko mejo in po slovenski strani poiskali stezico med ruševjem. Po njej smo dosegli Mali Grintavec.
Nadaljevali smo mejnem grebenu oziroma bolj po njegovi slovenski strani in kmalu dosegli vrh Velikega Grintavca. Vzeli smo si čas za uživanje na vrhu.
Pogledi so uhajali proti Vršiču in rekli smo si, zakaj pa ne bi šli še tja. Sestopili smo nazaj do mejnega sedla in poiskali stezico proti vrhu. Pot gre v glavnem po slovenski strani, sam vrh pa je spet na meji med državama.
Z vrha spet krasni razgledi, ogledali smo si lahko tudi oba naša Grintavca, pogled pa je pritegnila tudi
Mala Ruša / Punta dei Camosci (1922 m), ki smo jo nekoč davno obiskali v zahtevni snežni turi.
Vzpon na Vršič in predvsem sestop z njega sta bila današnja vrhunca kar se tiče težavnosti, saj je bila v strmih travah potrebna velika previdnost. A vsega skupaj ni bilo veliko, vsega slabih 100 višinskih metrov.
Preko sedelca smo se vrnili v Italijo in še tretjič dosegli Vraško škrbino. Po poti pristopa smo se ekspresno vrnili v Rabelj. Na poti domov smo se v Sloveniji ustavili še na analizi ture in nazdravili 150-ti udeležbi na turi gorniške skupine.
Spisal Tomaž
Fotografije Marjan
Fotografije Tomaž
Sled poti
