Koča na Sabotinu 560 m,
Sabotin 609 m
PD Rašica
udeleženci: Marja, Kaja, Monika, Ema, Lučka, Daša, Polde, Lea, Laura, Blažka, Janja, Nina, Rok, Sašo, Tomaž, Jasna, Renata, Breda
trajanje: 6 h 45 min
višinska razlika: 650 m
dolžina: 10,8 km
Na Sabotinu smo nekoč z društvom že bili. Tudi tokrat je bil pristop enak. Po severni poti gor in po južni poti dol. Še prej smo se zbrali na kavi na Ravbarkomandi in od tam krenili proti Solkanu, kjer smo parkirali.
Šli smo čez Solkanski most in se spustili do kolesarske steze Solkan - Plave. Po kolesarski stezi smo hodili dobre pol ure in nato zavili na dobro ohranjeno mulatjero iz 1. svetovne vojne.
Cikcak smo se vzpenjali in v dobri uri prišli do prvih kavern. Tu smo počakali na zaostale pohodnike, nato pa pohiteli do koče na Sabotinu, kjer smo bili dogovorjeni za voden ogled kavern v Parku miru Sabotin.
V koči smo si malo oddahnili in si naročili kasnejše kosilo, nato pa nas je vodič Bogdan popeljal po kavernah. Nekatere od teh so obnovljene, pri avtentičnosti obnove so si pomagali s fotografijami iz tistega časa.
V obnovljenih kavernah človek dobi občutek kako so živeli in spali vojaki in kako so precej bolje živeli in spali njihovi nadrejeni oficirji.
Vodo so zbirali z deževnico v zbiralniku, ki je bil tam v kaverni, kjer je med dežjem najbolj zalivalo, voda je itak pronicala vsepovsod po kavernah.
Vodo so nato speljali z razvodom do umivalnika za vojake in oficirske kopalnice. Le da vojaki niso imeli pipe, temveč so jim nadrejeni s ključem odmerjali količino vode.
Voda je bil velik problem, saj so jo potrebovali tudi za hlajenje mitraljezov. Šele, ko so iz doline vzpostavil vlečnico so problem vode rešili.
Sabotin je bil strateško zelo pomemben zadnji obrambni položaj Avstro-Ogrske pred Italijani. Od začetka vojne ga je branilo približno 600 vojakov, ki so jim poveljevali štirje oficirji.
Zdržali so do 6. soške ofenzive, avgusta 1916, ko so Italijani z zavzetjem Sabotina in Gorice dosegli svoj največji uspeh v 29 mesecih bojevanja na Soški fronti.
Po ogledu kavern smo si ogledali še virtualni muzej, ki je v stavbi poleg koče. Pred odhodom v dolino smo se še enkrat ustavili v koči na kosilu.
Po kosilu pa smo se po južni poti, prek vrha Sabotina spustili nazaj v Solkan in tako zaključili zelo atraktiven izlet.
Spisal Tomaž
Fotografije
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar