Čekelj / Tschekelnock 1.894 m
udeleženci: Tomaž, Deja, Nevenka, Aleš, Marjan, Janez
višinska razlika: 820 m
trajanje: 5 h 35 min
dolžina: 8,9 km
Pred koncem leta se po tradiciji odpravimo malo bližje. Dan je krajši, turo pa izkoristimo tudi za ogled praznično okrašenih krajev in pokušino adventnih dobrot. Tokrat je bil naš cilj na severni strani Ziljske doline.
Zapeljali smo se do Kranjske gore na jutranjo kavo, potem čez Korensko sedlo do ceste za smučišče Hermagor / Mokrine, vendar samo do naselja Sankt Stefan im Gailtal / Štefan v Zilji.
Odcepili smo se desno na gorsko cesto, ki nas je pripeljala na sedlo Windische Hohe / Ovršje, kjer smo parkirali. Tu je velik turistični objekt in, glede na velikost parkirišča, verjetno zelo obiskan.
Snega je kakih 10 cm pršiča, ki je zapadel pred dvema dnevoma. Začeli smo po „gorniško“. Morali smo prestopiti pašniško ograjo ali preplezati zaklenjena lesena vrata.
Hodili smo po zasneženem travniku in kmalu prišli v gozd, ki je ostal z nami vse do pod vrha gore. Sneg se je obdržal na vejah, tako da je bila hoja kar prijetna.
Po blažji strmini smo prišli na greben, se za par deset metrov spustili, nadaljevali pa zelo strmo v hrib. Drevesa so nam zakrivala razgled. Na posameznih jasah je bilo nekaj več snega kot na začetku. Dohitel nas je gornik s psom.
Pes je vsakega posebej ovohal in se pustil vsakemu tudi „počohati“. Po gazi v snegu sodeč, sta bila pred nami le dva pohodnika. Proti vrhu je speljana tudi široka cesta, katero smo kar šestkrat prečkali.
Kjer se cesta konča, stoji zapuščena baraka z napisom 1640 m in tudi kapelica v zahvalo vsem, ki so gradili to cesto. Snežna odeja je bila tu visoka že cca 20 cm. Privoščili smo si kratek počitek.
Nadaljevali smo sprva zelo strmo, potem pa dolgo prečenje z blažjimi vzponi in spusti tudi z strmejšimi deli. Tako smo prišli na greben, pokazal se nam je naš vrh malo spusta, zapustimo gozd, pred nami pa zelo zelo strm sneženi del do vrha Tschekelnock 1894 m.
Skupno smo hodili 3 ure in 30 minut. Bilo je sončno, brez vetra in idealna vidljivost. Nizke Ture na severu, zahodno Dolomiti, južno naši Julijci s Triglavom in na vzhodu Karavanke, avstrijske in slovenske. Bila bi napaka, prehitro zapustiti to zimsko idilo.
Po nekoliko daljšem počitku in okrepčilu skupinski posnetek in vrnitev po poti vzpona. Pogoji za hojo so bili zdaj skoraj idealni. Na zaključku gorske ceste smo se še ustavili za kratek čas in skupaj porabili za spust uro in 50 minut.
Na poti domov smo si ogledali Arnoldstein in popili kuhanček. Analizo ture pa smo naredili v gostišču Zelenci pred Kranjsko goro.
Spisal Janez
Fotografije Tomaž
Fotografije Marjan
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar