Škrlatica 2740 m
udeleženci: Matej, Robert, Tomaž
trajanje: 10 h 10 min
višinska razlika: cca 1800 m
V sklopu priprav na Weisshorn sva si z Robijem omislila plezalni trening podobne težavnosti kot naju čaka v Švici. Izbrala sva si južni greben Šklatice. Zaradi mojega prehlada je bilo pred turo nekaj cincanja, a sem se vseeno odločil, da grem.
Ob 5h zjutraj smo se na parkirišču pred Kavalom dobili z vodnikom Matejem in se odpeljali proti Vratom. Nekaj minut čez 6 uro smo jo že ucvrli navkreber in bili po dveh urah in pol že pod južnim grebenom, prehlad se mi ni prav dosti poznal.
Južni greben, ki nas je čakal je bil prvič preplezan šele leta 1968 in spada med najlepše trojke v naših stenah. Nataknili smo si pasove in čelade ter jo mahnili v steno. Kmalu po začetku smeri sta naju dohitela Samo in Borut, znanca z
Matterhorna, Samo pa bo tudi vodja odprave v Švico.
Pičila sta naprej, mi pa smo v bolj umirjenem ritmu nadaljevali s plezanjem. Med čakanjem na stojiščih sva se Robijem menjala na delovnem mestu Podajalec vrvi 1 in se kratkočasila z bistroumnimi domislicami.
Edina nevšečnost je bila težava s pasom od nahrbtnika, zaradi česar sem moral svojo kravo od fotoaparata na sredini poti pospraviti v nahrbtnik, ker mi je torba preveč opletala.
Skala je bila res dobra, smer ne pretežka, najtežji kamin proti koncu smeri je dosegel IV-. Od tam naprej so samo še dvojke do srečanja z markirano potjo kjer se smer konča.
Sneli smo plezalne pasove in si čestitali za osvojeno smer. Skočili smo še na vrh Škrlatice, kjer smo pomalicali in se po markirani poti vrnili pod južni greben in si ogledali kje smo plezali.
Ekspresno smo sestopili v Vrata in pred peto uro popoldan že pili pivo v Aljaževem hramu. Krasen dan je bil za nami, lepa smer in odličen gorski vodnik Matej. Komaj čakamo Švico!
Spisal Tomaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar