Cima delle Vacche 2058 m
udeleženci: Kristina, Žiga, Marko, Urša, Brane, Katja, Alenka, Tomaž, Mateja
trajanje: 6 ur 15 min
višinska razlika: 950 m
dolžina: 9,8 km
Tura dan po božiču, na dan samostojnosti in enotnosti oziroma na Štefanovo ima že dolgo tradicijo. Največkrat gremo v Slovenijo ali v Italijo, le enkrat smo šli v Avstrijo. V zadnjem obdobju dobrih desetih let je tura združena z ogledom jaslic in kuhanim vinom.
In smo šli spet v Italijo, v Južno Karnijsko predgorje. To je majhen predel Karnijskih Alp, ki na zahodu meji na reko Pijavo južno od Longaroneja, severno meji na reko Cellino do mesta Maniago, na jugu pa na Furlansko nižino.
Kar preredko smo tu, čeprav je tu precej zanimivih ciljev. In tokrat smo imeli tri variante; glavni cilj Monte Laste (2247 m), in dve rezervi Cima delle Vacche ter Monte Guslon 2195 m.
Vsi trije vrhovi so dosegljivi iz istega izhodišča, Col Indes na višini 1161 m. Sem smo prispeli malo čez osmo uro zjutraj in parkirali na povsem praznem parkirišču. Predvidevali smo, da zadnje padavine tu niso vrgle preveč snega in res je bilo tako.
Videli smo vse tri naše cilje in glede na videno se odločimo za prvotni cilj, z rezervnim ciljem Cima delle Vacche, Monte Guslon pa izločimo že sedaj.
Preko planin Pian Grant in Pian delle Lastre smo prišli na pot 926, ki vodi proti koči Carlo e Massimo Semenza in naprej na Monte Laste. Če smo prej videli, da je sneg na vrhovih precej spihan, je bil tu nižje precej napihan.
Kar konkretno smo gazili in ker višje videli tudi razmere naprej proti koči in Monte Laste, smo kmalu ugotovili, da v teh razmerah in kratkem dnevu Monte Laste ni dosegljiv v razumnem času.
Nič ne de, za ta primer je bila tu rezerva, Cima delle Vacche. Naša pot je potekala po pobočju tega vrha in od naše poti gre na vrh turnosmučarska smer in tudi neoznačena stezica. Pa še spihano pobočje nam ne bo delalo preglavic.
Poslovili smo se od skupine Italijanov, ki so nas dohiteli med gaženjem, ti so nadaljevali proti koči, mi pa smo zagrizli v strmo pobočje. Velja omeniti, da smo imeli krasno sončno vreme in z vsakim pridobljenim metrom bolj kičaste razglede.
Slabe štiri ure smo potrebovali do vrha, kjer smo uživali v razgledih na preostanek Južnih Karnijskih Alp, Dolomite na zahodu in na morje na jugu. Malo manj smo uživali v zoprnem vetru, ki se je pojavil na vrhu.
Sestopili smo po zahodnem grebenu po katerem gre tudi markiran pristop na vrh. Naši jutranji poti smo se priključili na planini Pian delle Lastre in se vrnili na Col Indes na povsem polno parkirišče.
Vse polno je bilo ljudi, ki se tu okoli sprehajajo ali sankajo, po hribih jih je bilo bolj malo. Mi smo se odpeljali nazaj proti Sloveniji in med potjo obiskali mestece Palmanova.
Palmanova je eno najbolj fascinantnih mest v Italiji, saj ob pogledu iz zraka izgleda kot popolna deveterokraka zvezda. Ustanovila jo je Beneška republika leta 1593 kot obrambno utrdbo pred Turki in Avstrijci.
Zgrajena je bila po načelih renesančnega utopičnega koncepta "idealnega mesta", kjer sta se združili vojaška funkcionalnost in geometrijska lepota. Obiskali smo Piazza Grande na sredini mesta in vse skupaj res naredi vtis.
Le bolj prazno je bilo ta dan, ko ravno ni bilo nobene božično-novoletne prireditve. Videli nismo ne jaslic, ne kuhanega vina a obisk mesta se je vseeno splačal.
Sledila je še analiza ture v Vrtojbi in vožnja domov.
Spisal Tomaž
Fotografije
Sled poti
